petek, 30. januar 2009

Potrebujemo še pohištva

Novo stanovanje še zdaj ni povsem opremljeno. Zadnjič je mami merila kam bo prišlo pohištvo v dnevni sobi, ker ni našla drugega metra je to počela kar s šiviljskim metrom. Ko je šla v kuhinjo, sem se takoj stegnila na mizo po meter in dodatno izmerila prostor, saj nisem bila prepričana, da je mami zares dobro izmerila. Sem pravi mali kontrolor.

torek, 27. januar 2009

Sama jem

Že od nekdaj želim samostojno jesti. Prav zato mi razne kašice niso šle v tek. Zdaj mi končno mami pusti, da sama komandiram žlico. Enkrat mi gre bolje, drugič slabše. Pravijo, da vaja dela mojstra. Tale miks kivija in banane sem jedla samo za to snemanje. Sicer raje držim banano v roki in jo grizem, kivi pa prav tako. Ja, moja mami nima prav veliko dela z mojim hranjenjem, mislim, da bi mi ona žlico podajala. Kar nastane po hranjenju, no to pa je druga zgodba. Skrbim, da je pralni stroj poln in da mami ne pozabi vsakič pobrisati mize in tal okrog mene.

ponedeljek, 26. januar 2009

Delim poljubčke

Zelo sem radodarna z dajanjem poljubčkov. Sicer dobro precenim ali je človek vreden mojega poljubčka. Mamica, očka, babici in dedka... ja, oni pa ga dobijo kadarkoli želijo.
Ko je bil pri meni na obisku prijatelj Jaša, sem mu delila poljubčke kot za stavo. Celo očka je prosil, da poljubim Jašata. Mislite, da me bo čez 15 let še vedno prosil, da ga poljubim???

torek, 20. januar 2009

Moja prijateljica Ajda








V novem stanovanju se super počutimo. Sploh, ker imamo najboljše možne sosede, ki imajo malo punčko, z imenom Ajda. Že zdaj sva prijateljici. Kadar gremo mimo njihovih vrat, jo kličem, da me sliši, trkam na njihova vrata in komaj čakam, da se vidimo. Ajda je nekaj mesecev mlajša od mene, zato komaj čakam, da začne tekati z menoj. Juhuhu, potem bova pokazali našim staršem.

Sedaj pa skupaj listava knjigice, si podajava kocke in seveda vedno v istem trenutku obe želiva isto igračo.

četrtek, 15. januar 2009

Gugalnica




Že med prazniki sem v svoji sobi dobila čisto pravo gugalnico. Sobice sicer še ne rabim, a za guganje in tekanje naokrog je prav fajn. Počasi bo ta sobica zares postala čisto moja. Samo da zrastem dovolj.


Sicer se moram kar grebsti, da pridem na vrsto, saj sta oči in mami nepoboljšljiva "gugača".