Moji babici

Jaz sem prava mala srečnica, saj imam dve krasni babici, mladostni, vitalni... ko še malo zrastem bomo skupaj "laufale" naokrog - bomo imele take "ženske žure"...

kot lahko vidite sta obe zelo veseli, če me lahko pestujeta... jaz pa se prav tako dobro počutim pri njima...

Bombažne plenice

Danes smo spet oprali plenice... imam Štorkljine bombažne..

peremo jih na dva ali tri dni... za mojo ritko so sigurno boljše od tistih za enkratno uporabo, očka in mamica pa sta prepričana, da je to bolje za naše okolje... samo jaz naj bi pridelala 1 tono odpadkov samo s plenicami za enkratno uporabo!!! Groza, in v času mojega življenja se niti razgradile ne bi... nekje smo slišali, da so tiste plenice dota dojenčku, kup odpadkov, ki bi jih morali zakopat na svojem vrtu - potem bi ljudje verjetno drugače delovali in razmišljali...

Mi smo z bombažnimi zelo zadovoljni... najprej smo jih prali s pralnimi oreški, ampak so bile moje "kakice" prehude, tako da sedaj uporabljamo pralni prašek od Froscha - ga pa damo zares zelo malo... ravno toliko, da se sperejo drekci stran ;)

Imamo sicer sušilni stroj, ampak mamica dostikrat izkoristi kar cevi od centalne, da posušijo moje pleničke...

Prvo kopanje

Prvič so me kopali 2. novembra, ko je patronažna sestra Jožica (super ženska) rekla: "popek je super, gremo v vodo"... Malo so bili nerodni, ko so me držali za glavo, saj je bilo vsem prvič... Drugič smo ponovili vajo, takrat je Jožica že naštudirala kopanje v čebričku... in bilo je zakon... Dobro da so pogruntali kako me skopat, ker to je zdaj moj največji užitek..

Če sem malo tečna, me mamica in očka namočita v te "domače toplice" in moja volja se v trenutku spremeni....

Res super stvar tale čebriček, toplo priporočam vsem...

Blog je nastal...

Tako, mami se je odločila, da bo pisala tale blog zame in za vse, ki jih zanima moja zgodba...

kako se je vse skupaj začelo...

...tole je moja mami, tik preden jo je očka odpeljal v porodnišnico... bila je kar precej okrogla, saj sem imela 3560g ko sem se rodila, velika pa sem bila kar 54 cm. Pravi pa, da me je lažje nosila v trebuhu kot zdaj na rokah...

Evo mene... to je ena od prvih fotografij... joj kako lep dojenček sem bila... glavica je bila malo "zapotegnjena", sicer pa bi me lahko dali kar na naslovnico kakšne revije...

V porodnišnici sem samo spala in jedla... včasih sem namenila kak pogled mamici, pa očka je bil tudi skoz tam... ne vem ali zaradi mene, ali mu je bilo dolgčas po mamici...

Mamica se tam ni počutila preveč dobro in je komaj čakala da gremo domov...

Doma je bilo vse drugače... očka je bil presrečen da smo doma, začel je kuhati, pospravljati... me previjati, samo hraniti me ne more on - to je zaekrat privilegij mamice... škoda da je bil lahko doma samo prvih 14 dni, potem je moral nazaj v službo, da bo zaslužil za našo hiško...

takole ga najraje uspavam... ko zaspi, zaspim tudi jaz...

Vozijo me na sprehode, tudi v avtu se zelo rada vozim...tole so me prvič spravili v avtosedež...

toliko zaenkrat... kaj več pa vam povem prihodnjič....

Mesec dni je naokrog

Rodila sem se 24. oktobra 2007. Napovedali so, da se bom rodila 11. oktobra... Ampak jaz sem želela biti škorpijonka... in sem počakala še nekaj dni v maminem trebuščku, kjer se mi je devet mesecev zelo lepo godilo...

Očka in mamica sta mi dala ime Gaja (po grški boginji Zemlje), saj sta obljubila, da me bosta vzgajala v tem duhu.

Danes praznujem svoj prvi mesec.