Rišem

Mami je navdušena nad mojim ustvarjanjem. Kupila mi je krasne barvice, s katerimi rišem. Malo po papirju, še več po parketu, tudi nove stole sem že uspela okrasiti z oranžno barvico. Se mi zdi, da paše k pohištvu.

Včeraj so mi dali ogromen karton od omar in to je bilo veselega ustvarjanja. Sem mala umetnica za ustvarjanje velikih platen. Čakam, da mamica pripravi razstavo mojih del.

Snegec

Danes je snežilo. Zjutraj je mami na ves glas zavriskala, sem se skoraj ustrašila kaj je zdaj to. Takoj zatem me je posadila na okensko polico in mi začela na dolgo razlagati da zunaj sneži. Potem sva vriskali skupaj. Bele snežinkice so naletavale tako lepo, mirno in v ritmu čarobnega plesa hkrati. Tako kot mami in oči imam tudi jaz rada sneg. V nedeljo smo bili na Gorjancih, kjer je prekrasna snežna idila in od tam tudi slikice. Kakšna zabava je to, lahko se "drajsaš" po riti kot na toboganu, delaš sneženega moža, se kepaš. Le zakaj ne moremo biti vsak dan na snegu? Ah, ne bomo začeli "težiti" o podnebnih spremembah in planetu, ki ste ga nam otrokom "zasrali". Morda pa je še kje upanje???

Komaj čakam, da gremo za en teden na sneg. Morda pa vendar le ne bodo sanke trapasto darilo, kot se je mami bala, glede na dosedanjo količnino snega. Kaj je lepšega kot da je zima in sneg, pa očka in mamica doma?

Toliko novega....

... pa tako malo časa, da vse napišemo. Morda bodo tile prazniki pripomogli, da vse zapišemo. Tale december je kar prehitro minil. Kar naprej neka praznovanja, bunkice in lučke... V vsem tem blišču smo skoraj pozabili, da sem dopolnila 14 mesecev. Vsak dan izumim kako novo besedo, mami že precej dobro razume mojo "gajščino", ki postaja počasi slovenščina.

Štirice, kje ste?

Neumorno jih čakamo. Moje štirice. Lepe zobke. Dlesni so napete, slina se cedi iz ust. Ponoči se spet zelo pogosto zbujam, čakamo da prebijejo dlesni in me nehajo "matrati". Kupili so mi Osanitke, to so homeopatske granule, ki pomagajo lajšati bolečine ob izraščanju prvih zobkov.

Moje prve Lego kocke

Mami je na E-bayu našla ene super kocke, pravi jim Lego kocke. Te imajo še posebno ime Primo in so primerne za tako majhne nadebudneže. Zelo so mi všeč, sestaviti znam stolp, ki je tako visok kot jaz. Potem ko se podre je pa sploh zabavno. Vsak večer pred spanjem jih pridno pospravim nazaj v košaro, kjer jim je mesto, ko se ne igram z njimi. Mami si želi, da bi bila vedno tako pridna kot sem sedaj, glede pospravljanja, pomoči pri hišnih opravilih, umivanja,... Če mi bo dokupila Lego kock mogoče pa res.